Ko se je v Ambrusu rodila ideja o celovečernem filmu smo mislili, da je to na meji verjetnega in da so mogoče res malo nori. Ekipa je z navdušenjem razlagala o podvigu, ki je pred njimi. Med poletnimi počitnicami se je pričelo snemanje in s projektom je živela cela dolina. Po ulicah so krajani z nasmeški na obrazih spremljali, spodbujali in bodrili filmsko ekipo. Ko se je poletje prevesilo v jesen smo že vsi nestrpno pričakovali in spraševali kdaj? Končno smo dočakali dan, ko bomo lahko na velikem platnu spremljali zgodbo, katero smo tako nestrpno pričakovali. Prvo uprizoritev smo lahko videli prav na dan slovenskega kulturnega praznika. Dvorana se je polnila, kamere so bile postavljene in ko je napočil čas, nam je zagodla tehnika. Mi smo neustrašni in smo ukrotili tudi njo. Nekaj minut čez osmo uro zvečer smo zaslišali zvok znanih glasov in na velikem platnu zagledali znane obraze. Polna dvorana se je z navdušenjem vživela v film in neizmerno uživala.

Podvig, ki je na dan kulturnega praznika napolnil ambruško dvorano je nastal pod okriljem Kulturnega društva Ambrus, Otroške dramske skupine. Vse zasluge, da se je projekt prevesil z norega v genialno ima Sašo Tratar, ki je idejo speljal do realizacije. 

Film govori o odnosu mularije z vikendašem, ki jim postavlja svoja pravila. Scenarij in režija je filmski prvenec Saša Tratarja.

Kamero sta prevzela Tomaž Šantl in Hanna Jüta Kozar, Tomaž Šantl se je podpisal tudi pod montažo. Odlično glasbo, ki je filmu vdihnila pristno domačnost je posodil lokalni glasbeni umetnik Boštjan Uršič, ki ga bolje poznamo pod umetniškim imenom Hanibal.

V ambruški dolini smo dokazali, da znamo premikati meje verjetnega in mogoče še tako nore ideje se lahko prevesijo v genialne stvaritve. Za vse, ki se sprašujete ali bomo lahko priča podobnemu projektu, naj vam razkrijem, da se šuštlja o nadaljevanju...

 KD Ambrus

Maja Tratar